SREČNO 2026

 

Slovo od leta 2025

Upokojenci smo se od starega leta  poslovili, kot po navadi, v gostišču Prepih.  Zbralo se nas je približno sto članov, ki smo po druženju na aperiritvu kar hitro zapolnili plesišče. V nadaljevanju nam je predsednik društva voščil Božične in Novoletne praznike z željo po še večjem in boljšem sodelovanju in udejstvovanju v društvu za naprej in zaželel prijeten večer.

Po večerji smo se malo razgovorili med seboj, si pripovedovali naše poglede in prigode preteklega leta in upanja ter želja za naprej. Priljubljena tema med upokojenci so prav gotovo vnuki in pravnuki, ki nas razveseljujejo in tudi zaposlujejo ob raznih vožnjah na dejavnosti in podobno. Seveda je vedno prisotna največja želja, da bi se zdravi srečali naslednje leto.   

Ob dobri glasbi smo se tudi dobro razmigali in se zadovoljni razšli.

 Joži S.

Tu smo se še zbirali - ob dobrodošlici

Prvi plesalci so kar kmalu zavzeli plesišče

Skupinski plesi so vedno priljubljeni

Ves večer je bilo veselo rapoloženje

Polno plesišče in prazno omizje

Meddruštveni pohod v Trebnjem

Tudi zadnji meddruštevni pohod je bil v znamenju in spoznavanju čebel.

Zbrali smo se v Trebnjem. Pot nas je vodila do posestva Lanšprež, kjer je nekoč stal grad. Eden izmed njegovih lastnikov je bil tamkajšnji župnik Peter Pavel Glavar. Po spletu okoliščin ga je, kot katoliškega duhovnika, pot pripeljala na Dolenjsko. Tu je čebelarstvo povzdignil v pomembno čebelarsko panogo. Bil je eden od utemeljiteljev čebelarstva na Slovenskem. Napisal je prvo strokovno knjigo o čebelarjenju in na Lanšprežu ustanovil prvo čebelarsko šolo.

Leta 1942 je bil grad požgan, delno porušen, ohranila se je le kapela. Domačini so jo s pomočjo čebelarskega društva obnovili. 

Vedno znova spoznavamo koliko velikih ljudi premore naša domovina, ki so bili uspešni in pomembni za razvoj na različnih področjih dejavnosti.

Z lepimi vtisi smo se odpravili naprej. 

Marjan 

Naravno, urejeno okolje - vsakoletno množično srečanje čebelarjev je v maju

Čebelnjak na Lanšprežu

Kapela, če ne že kar manjša cekrev

Pohod po Podgorju

 Zadnji letošnji pohod našega društva je bil po naši lepi domači - podgorski pokrajini. Podgorska pokrajina ima raznoliko vegetacijo, tu so odlični pogoji za slovensko čebelo in  razvoj čebelarstva. Med potjo smo obiskali dva domača čebelarja - tudi naša pohodnika. Pogostila sta nas z medenimi izdelki. Za zaključek smo se družili in poveselili v zidanici še enega našega pohodnika  - Toneta. Pri njem je vedno veselo.

Marjan 

Čebelnjak na Dolžu - tukaj nabirajo znanje tudi mlajši in bodoči  čebelarji 

To pa je bil zaključek

To je tudi prizadeven čebelar

              

 

 

Izola - november 2025

Letošnje jesensko letovanje v Izoli si bomo zapomnili po deževnem in hladnem vremenu. Še sreča da se je veliko stvari dogajalo v hotelu, njihovi rekreativni sobi - razne igre, namizni tenis, pikado, šah biljard in seveda v bazenu. Najbolj navdušeni so se preizkušali in tekmovali v organizirani dejavnosti Štrbunk, kjer so bili naši tekmovalci zelo uspešni. Brez kegljanja pa ne gre. Tako so šli na kegljišče pri Šparu, kjer so uživali v svojih podvigih in tekmovanjih.

Sicer se pa dogaja tako kot vedno - tri do štirikrat na teden živa glasba. Veliko plesalcev domačinov,  ki pridejo v hotel "od zunaj", poznamo že leta in so se z nami vred postarali kot mi, njihova volja in navdušenje pa sta neusahljiva. En večer  je bila tombola, nastop pevskega zbora iz domače Izole, ki so praznovali okroglo obletnico prepevanja.

Seveda smo se tudi sprehajali, hodili v  "naše trgovine" po nakupih, v nedeljo k maši in obvezno turško kavo k Ribiču. 

Znamo pa posedeti skupaj na kavici, ob kozarcu vina in debatah - v večjih ali manjših skupinah, kakor komu odgovarja. 

Joži S. 

 

Naša druščina v skupnem večeru

Medalje so prejeli za igro Štrbunk - bravo naši

Od pokala in medalj se je kar iskrilo

Kaj je lepše, kot zvečer skupaj posedeti, domislice letijo, kozarci se praznijo - kot se spodobi za dopust in sprostitev

 

Ko življenje spregovori

 

V petek, 27. novembra je na Prepihu v organizaciji Hiše na skali župnije Stopiče, potekal pogovorni večer. Sodelovali so dr. Sara Ahlin Doljak, Jani Kramar in pater Marko. Pogovor je potekal na temo Ko življenje spregovori. Uvod v večer je s pesmijo odprl društveni mešani pevski zbor z izbranim venčkom pesmi. Predavanja se je udeležilo lepo število naših članov.

Poslušali smo življenjsko zgodbo dr. Sare Ahlin Doljak, ki jo je bolezen multipla skleroza prikovala na invalidski voziček, napredovanje bolezni pa ji je vzelo tudi glas in nekaj vitalnih funkcij. 

Jani Kramar je predsednik območnega odbora Društva Hospic. Ker ga je bilo strah smrti, jo je želel razumeti. Kot prostovoljec je ob spremljanju umirajočih dobil vpogled v stanje umirajočih. Zgodbe teh ljudi so ga veliko naučile. Motivirajo ga pri delu z umirajočimi in pri pomoči svojcem ob žalovanju. 

Pater Marko pa je z duhovno mislijo in življenjsko modrostjo zaokrožil večer ter poudaril, da se resnične vrednote pogosto razkrijejo prav takrat, ko življenje spregovori na tih, a resničen način.

 Marjan

Udeleženci zanimivega predavanja

Pevski zbor DU Podgorje Stopiče je prispeval dve lepi pesmi