Preišči ta spletni dnevnik

ponedeljek, 3. oktober 2016

Kako je bilo na izletu po Dolenjski


                                                                                             
                                                                                                                           
Pozdravljeni!

DU Podgorje Stopiče smo imeli 21.septembra 2016 izlet po Dolenjski. V lepem jesenskem vremenu se je izleta udeležilo 88 članov. Pot nas je najprej vodila v Deželo kozolcev v Šentrupert – to je edinstven muzej kozolcev na prostem. Z zanimanjem in nostalgijo smo prisluhnili zanimivi razlagi oziroma zgodbi o kozolcih, tudi o tem kako so jih uspeli pripeljati in restavrirati v okolje. Pa tudi naši člani so utrnili marsikakšno iskrico in domislico iz svojih mladostnih spominov. Tudi nasmejali smo se, to pa je tudi namen druženja. V lično urejeni trgovinici so na rapolago tudi priložnostni spominki, ki dopolnjujejo razstavo na prostem.
Nadaljevali smo pot do Cisterijanskega samostana v Stični. Že sama zunanjost in arhitektura naredita mogočen vtis. Začetki samostana segajo v leto 1132. Skozi  obdobja  je doživljal različne uspešne in žalostne čase, vedno pa je predstavljal pomembno vlogo za ohranitev slovenstva vse do časov ko imamo svojo državo.  Ogledali smo si Muzej krščanstva na slovenskem – od prve slovenske pisane besede, zbiranja, preučevanja in razstavljanja sakralne kulturne dediščine do vpliva na razvoj in  izobraževanje 500 let nazaj. V zadnjem času smo poznali že pokojnega patra Simona Ašiča znanega po svojih pripravkih iz zdravilnih zelišč. V današnjem  času je poznano po vsakoletnem srečanju mladih v Stični.
V lepem sončnem dnevu nas je v nadaljevanju poti pozdravil lepo prenovljen grad Bogenšperk. To je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov Slovenije. Znova smo spoznavali velik prispevek Janeza Vajkarda Valvazorja za razvoj Slovencev. Ogledali smo si njegovo delovno sobo, kjer so nastajali številni zapisi, tudi že tiskanje knjig. Razstave vsebujejo za tedanje čase aktualna pričevanja o vraževerju, čarovništvu, ljudskih nošah. Danes je  v gradu tudi poročna dvorana, gostinski lokal, lepo je urejena okolica z lipovim drevoredom in sprehajalnimi potmi.
Naše potepanje po lepi Dolenjski pokrajini smo zaključili s poznim kosilom in druženjem ob glasbi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar