Preišči ta spletni dnevnik

sobota, 27. april 2019

Izlet v Trubarjevo deželo


Izlet v aprilu je bil zopet v spoznavanju naše Slovenije. Udeležba je bila res lepa - preko 100 naših članov in imeli smo kaj videti in spoznati.
Pot nas je vodila na Rašico na Trubarjevo domačijo. Izkušen pripovedovalec nam je v galeriji Skedenj na zanimiv način osvežil spomin na tega velikega Slovenca in povedal tudi marsikaj novega. Trubar je bil prvi, ki je pisal v slovenskem jeziku. Bili smo peti narod na svetu, ki je imel prevedeno Biblijo v svoj jezik in bil je tudi prvi, ki je nagovoril naš narod z imenom Slovenci. Njegova podoba v lesorezu je avtentična, čeprav je od njegovega rojstva minilo že več kot 500 let. Na žalost nimamo prave podobe Franceta Prešerna, čeprav je skoraj 300 let "mlajši".

Trubarjeva domačija na Rašici
Po ogledu Rašice smo se odpeljali do gradu Turjak, ki je preživel 800 letno zgodovino, sedaj pa nima lastnika, ki bi poskrbel za ta zgodovinski spomenik.

Utrinek iz gradu Turjak
Vas Gradež leži v neposredni bližini Turjaka, kjer je bil naš naslednji postanek. Podjetni vaščani so se združili v Društvu za ohranjanje dediščine. Prikazali so nam kako sušijo sadje na star način, imajo črno kuhinjo v kateri še vedno sušijo mesnine, pod kozolcem "toplarjem" je na ogled staro kmečko orodje. Postregli so nam s suhim sadjem ter z doma pridelano proseno kašo - v lončeni skledici pečeno kašo s slivami. Kar zanimivo.
Ustavili smo se še  na 833 m visokem Kureščku, kjer stoji cerkev Marije Kraljice miru. Cerkev je bila v drugi svetovni vojni močno uničena. Obnovo in prenovo je doživela šele leta 1991. Danes je lepo urejena, tudi njena okolica in privablja številne romarje. Prijazen duhovnik nas je pričakal, z nami pomolil in zapeli smo tudi nekaj Marijinih pesmi.
Zbrani v cerkvi na Kureščku, v ozadju kor in naš Tone za orglami

Lepa, obnovljena cerkev z oltarjem in našimi člani v ospredju
Na poznem kosilu smo bili v vasi Rob pod Kureščkom. Naš muzikant Tone je poskrbel za glasbo in ples, na balinišču so se pomerili najbolj zavzeti balinarji. Prvič se je zgodilo, da smo se vsi izletniki videli šele na kosilu ali po njem. Glede na številčno udeležbo, bili smo s tremi avtobusi, smo se odpeljali na različne oglede po skupinah, kosilo pa je bilo skupno.
Sj

Ni komentarjev:

Objavite komentar