Bili smo na izletu

 Pa smo dali pod streho še eno jesensko druženje, ki je običajno najbolj številno. Tokrat z malo manjšo udeležbo, ko je pa toliko stvari, ki se nam dogajajo. Z dvema avtobusoma smo se odpeljali proti osrednji Sloveniji - Litija, Šmartno pri Litiji, Bogenšperk. 

Najprej smo si ogledali opuščeni rudnik Sitarjevec v katerem so našli železo, baker, svinec, srebro in še kaj, ki seže kar daleč nazaj v zgodovino in je sedaj namenjen turističnim ogledom. Predstavniki turističnega društva Litija  so nam predstavili celo zgodbo.

Sledila je kavica v Litiji in ogled Plečnikovega spomenika vsem padlim v 2. svetovni vojni.

Obiskali smo še Litijsko cerkev, ki je bila prenovljena pred dobrimi dvajsetimi leti in je celoten oltar narejen v mozaiku. 

Postanek na gradu Bogenšperk pa je že naša večkratna "destinacija". Glede na naše že malo starejše sive celice je vedno zanimivo pogledati v našo preteklost, na takratno življenje, navade, delo . . . . . .  Slovenci smo imeli kar veliko mož in tudi žensk, ki so vestno spremljali in zapisovali zanimivosti. Grad Bogenšperk je gotovo najbolj zaznamoval Janez Vajkard Valvasor, ki je vse svoje življenje in premoženje posvetil raziskovanju svoji Kranjski?

Obvezno pozno kosilo je bilo na domačem kmečkem turizmu Pr'Krjan na Dobovici v bližini Litije na nadmorski višini 707m.  Zanimiva je bila pot-cesta preko "prelaza" na višini preko 800 metrov. Vse lepo obdelano, pokošeno, prav zgledno. V tej vasi se ukvarjajo, pravijo da kar cela vas, s pridelavo oglja.  No, in ko smo se peljali naprej domov, smo spoznali, da smo samo dobrih 5 km oddaljeni od Šentruperta. 

Joži Staniša

Pred vhodom v rudnik - obvezne čelade

Razdeljeni smo bili v več skupin

Zbrani pred rudnikom

V pričakovanju malice

Prelep oltar v Litiji v mozaiku

Skupno fotografiranje na Bogenšperku