Preišči ta spletni dnevnik

četrtek, 1. oktober 2026

MEDDRUŠTVENI POHOD DBK V KOSTEL

Tretji torek se nas je trinajst pohodnikov z velikim veseljem udeležilo pohoda v občini
Kostel, katerega so prvič organizirali člani društva upokojencev v okviru projekta
Spoznavanje Dolenjske in Bele krajine. 
Zbirno mesto je bilo ob lepi Kolpi v naselju Fara na Bobrovem placu. Čudovit prostor
za druženja, piknike in uživanje v neokrnjeni naravi. Vse zbrane je najprej pozdravila
predsednica društva upokojencev Kostel. So manjše društvo, izdala je njihovo
povprečno starost 76 let. Predstavila je njihovo dejavnost in trud za ohranjanje
kulturne dediščine. Posebnost je grad Kostel in cerkev. Sledila je še predstavitev
občine, ki jo vodi mlada županja.
Po sladkih prigrizkih in šilcu zdravega smo se podali na nezahtevno cca 7 km pot, ki
je vodila skozi idilične vasi in po gozdnih poteh nazaj na Bobrov plac. Pogled na
kolono 260 pohodnikov je  bil  za organizatorje veliko zadovoljstvo in ponos. 
Vse pohodnike so pogostili s kostelskim želodčkom in pijačo. Zapeli smo še vse
pesmi, ki so običajne za pohodnike.
Po odhodu domov smo se nekateri odpeljali še na grad Kostel, ki je na novo
obnovljen in odprt za oglede.

Po nastopu koledarske jeseni smo se pohodniki DU Stopiče odzvali na vabilo
športnega društva Stopiče, da sodelujemo na njihovi športni prireditvi. Odpravili smo
se na deset kilometrsko označeno pot po Podgorju. Po isti trasi je bil tudi Sršenov
tek. Vsakega tekača posebej smo vzpodbujali in uživali v toplem jesenskem
vremenu. Na igrišču pri šoli so se izvajali teki za otroke in tekmovanja v košarki. Za
pijačo, hrano in prijetno vzdušje so poskrbeli člani športnega društva Stopiče.
Nam starejšim je predvsem pomembno druženje in sodelovanje ter povezovanje z
mlajšo generacijo, ki je polna idej. 
Veronika

Zbirno mesto v Fari na Bobrovem placu

Naša skupina pod Kostelskim gradom

ponedeljek, 28. september 2026

POHOD NA ŠMARNO GORO

V torek 8. 9. 2026 na praznik Marijinega rojstva ali male maše, smo se na željo nekaterih podali na Šmarno goro. Na ŽP v Bršljinu se nas je zbralo kar 29 pohodnikov. Šmarna gora je 669 m visok vrh nad Ljubljano, priljubljena rekreacijska točka Ljubljančanov. Na vrhu stoji cerkev Rožnovenske matere božje in pa gostilna. Že na vlaku se je začelo pravo romarsko vzdušje, ker je že pot do Ljubljane trajala več kot 2 uri. Z mestnim avtobusom smo se pripeljali do Tacna, kjer se je začel naš pohod. Izbrali smo romarsko pot, ki je najmanj strma. Na vrh smo prispeli ravno ob 11h, ko se je začela sveta maša, ki jo je daroval naš rojak g. Franci Mervar  župnik v Vodicah, kamor spada cerkev na Šmarni gori. Po maši nam je marsikaj povedal o zgodovini prelepe cerkve in obzidja iz časa turških vpadov. Šmarna gora ni bila nikoli zavzeta. Legenda pravi da so Turke zmedli  z zvonenjem ob pol dvanajstih, tako da še danes na Šmarni gori poldne zvoni ob pol dvanajstih. Dobro razpoloženi, polni lepih vtisov in prijetno utrujeni smo se z vlakom vrnili v naše Podgorje.
Stane Šalehar
Na poti na Šmarno goro

V Šmarnogorski cervki- so jo kar napolnili

Nagovor župnika iz Podgorja, ki tukaj službuje

ponedeljek, 21. september 2026

V LAŠKO IN NA AŠKERČEVO DOMAČIJO

Za jesensko ekskurzijo smo izbrali Laško. Že jutro je napovedovalo lep in topel dan. Zaradi poletne vročine se je narava začela zgodaj preoblačiti v jesenske barve. Odtenke zelene so počasi zamenjali rjavi toni, pred nami pa je bila pot v pregovorno zeleno Laško.

Po prihodu v mesto smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina se je odpravila na ogled Muzeja Laško, druga pa v Pivovarno Laško. V muzeju smo si ogledali stalno razstavo Potovanje skozi čas, ki obiskovalcem razkriva zgodovino kraja od pradavnine do današnjih dni. Zanimiva muzejska postavitev Geologija okolice Laškega pa prikazuje bogato naravno dediščino tega območja.

Na Laški pivovarski turi nas je spremljal prijazen vodič, ki nam je predstavil ne le proizvodnjo piva z znamenito grenčico avtohtonih slovenskih sort hmelja, temveč tudi bogato tradicijo in mojstrstvo laških pivovarjev. Z obiskom proizvodnje smo neposredno spoznali visoke standarde kakovosti, zaradi katerih izdelki pivovarne že generacije navdušujejo potrošnike in utrjujejo slovenski ponos.

Tura ni bila zgolj ogled muzeja ali vnaprej pripravljena predstava, temveč pristni vpogled v vsakdanje življenje pivovarne, ki je včasih živahno in hitro, drugič bolj umirjeno, a nič manj pomembno. Prisluhnili smo zgodbi blagovne znamke Laško v kraljestvu Zlatoroga ter se seznanili z njeno bogato zgodovino. Seveda ni manjkala niti degustacija piva in brezalkoholnih pijač, ki že desetletja navdušujejo različne generacije potrošnikov.

Prijetno in raziskovalno dopoldne smo zaključili s kosilom v bližnjem hotelu.

Na poti domov smo se ustavili še na Aškerčevi domačiji v vasi Senožeti nad Rimskimi Toplicami. Domačija največjega slovenskega epskega pesnika Antona Aškerca je ohranjena v izvirni podobi ter preurejena v muzej z etnološko in slavistično zbirko. Obiskovalci si lahko ogledajo literarno zbirko, črno kuhinjo, hišo, kamro in štibelc ter tako spoznajo življenje na podeželju v Aškerčevem času.

Po pričevanju Aškerčevega pranečaka se v hiši  prirejajo kulturni in literarni večeri ter drugi dogodki.

Jesenska ekskurzija je bila prijetna, poučna in polna zanimivih doživetij, ki nam bo še dolgo ostala v lepem spominu.

 Marjan

Prihod in fotografija v Laškem

Uvodna predstavitev v pivovarni
          
Laško slovi po pivu, cvetju in turizmu

Na Aškerčevi domačiji 

petek, 4. september 2026

Srečanje članov PZDU za Dolenjsko in Belo Krajino - 2026

Letošnji piknik PZDU  za Dolenjsko in Belo Krajino je bil po hudi vročini prestavljen na 28. avgust.  Srečanje je potekalo  v Brusnicah, vročina je nekoliko popustila, udeležba je bila velika, približno 1.200 članov.
Gostitelji Brusničani so se zares potrudili, velik, urejen prostor z vso infrastrukturo – parkiranje, omizje, oder, kuhinja za pripravo obrokov, sanitarije in spremljajoči šanki. Malo se je zataknilo pri postrežbi, tudi zaradi neučakanosti ljudi, ki težko sprejmejo nek red.
Na začetku nas je pozdravil predsednik KS Brusnice, ki nam je zanimivo predstavil utrip svojega kraja. Pozdravili so nas tudi: predsednica ZDUS, direktor hotela Delfin iz Izole, predsednica PZDU za Dolenjsko in Belo Krajino, predstavnica mestne občine Novo mesto.
Priznanja so dobila najbolj športna društva, v vseh kategorijah skupaj:
1. mesto DU Mali Slatnik
2. mesto DU Prečna
3. mesto DU Novo mesto 
V kulturnem programu so nastopili  MePZ Semič, plesna skupina Ritem iz Trebnjega, učenci glasbene šole Novo mesto, virtuoza na harmoniki in za dobro voljo dve humoristki. Za glasbo in ples je poskrbel glasbeni DUO.
Za  duševno zdravje in ravnovesje je bila v brusniški cerkvi sveta maša.
 
Udeležba našega društva je bila kar velika – blizu 100 članov. Naše rokodelke so na ogled postavile lične  izdelke od manjših oblačilc, rož, prtičkov do manjših drobnih okraskov.
Joži S. 
Veliko udeležencev
Vse je v gibanju
Del naših omizij

V ozadju se vidijo izdelki naših rokodelk




 


sreda, 12. avgust 2026

POLETJE V DELFINU 2026

Naše letovanje se je začelo malo drugače, nepričakovano. Na gorjanski cesti proti Dolžu nas je prehiteval voznik osebnega avtomobila, ki se je zaletel v naš avtobus.  K sreči so bila poškodovana samo vozila, mi pa smo po eni uri nadaljevali našo vožnjo proti morju. Naši letovalci gotovo cenijo to, kot je izjavil eden od njih, da jih avtobus "pobere" skoraj na domačem pragu. Imeli smo dobrega voznika, ki nas je kljub pripetljaju  varno pripeljal na cilj v Izolo. 
Letos je bilo še posebno vroče, saj nas je dodatno pogrela še voda v bazenu ali morju. Vsak večer se je nekaj dogajalo, še največ je bilo žive glasbe za ples ali za prepevanje. Kot že običajno se je dogajalo tudi v skupnih prostorih za športne dejavnosti. Priljubljena je preprosta, zabavna igra Štrbunk, posebno še, če vrečke dobro "letijo".  So se pa organizirali tudi sami dapustniki. Ivanka se je na primer domenila za izlet z ladjico v Piran. Kar nekaj zadovoljnih počitnikarjev si je ogledalo Piran - cerkev na hribu, akvarij, sprehodili so se po lepem srednjeveškem mestnem jedru s  Tartinijevim trgom. Na ladjici pa je žgalo sonce, tako da tudi brez izgubljene denarnice ni šlo. So se pa zgodili tudi drugi prijetnejši pripetljaji: ko je naša članica zgrešila nadstropje hotela in zagledala v "svoji sobi" dva para nog, ki sta leno viseli s postelje. Najprej je pomislila, komu se je zmešalo,  no pa je samo ona zamešala sobi. Smeha in dobre volje je pa bilo. 
Preživeli smo lep, prijeten (klimatiziran) teden, s kopanjem v jutranjih urah v čistem, mirnem morju. Vsak  dan nas je bilo več, ki smo si že pred zajtrkom privoščili ta jutranja plavanja in pogovore v vodi. Seveda smo se izdatno hladili s pijačo, sladoledom, lubenicami ter drugimi osvežilnimi dobrotami, ki jih je bilo dovolj v ponudbi.
Joži S. 

Pri taki vročini pa še telovadit

 

Posedanje in oddih po napornem dnevu v knjižnici - kultura je vedno prisotna
Naši počitnikarji na Tartinijevem trgu v Piranu

Takole je bilo na bližnji morski plaži