POLETJE V DELFINU 2026

Naše letovanje se je začelo malo drugače, nepričakovano. Na gorjanski cesti proti Dolžu nas je prehiteval voznik osebnega avtomobila, ki se je zaletel v naš avtobus.  K sreči so bila poškodovana samo vozila, mi pa smo po eni uri nadaljevali našo vožnjo proti morju. Naši letovalci gotovo cenijo to, kot je izjavil eden od njih, da jih avtobus "pobere" skoraj na domačem pragu. Imeli smo dobrega voznika, ki nas je kljub pripetljaju  varno pripeljal na cilj v Izolo. 

Letos je bilo še posebno vroče, saj nas je dodatno pogrela še voda v bazenu ali morju. Vsak večer se je nekaj dogajalo, še največ je bilo žive glasbe za ples ali za prepevanje. Kot že običajno se je dogajalo tudi v skupnih prostorih za športne dejavnosti. Priljubljena je preprosta, zabavna igra Štrbunk, posebno še, če vrečke dobro "letijo".  So se pa organizirali tudi sami dapustniki. Ivanka se je na primer domenila za izlet z ladjico v Piran. Kar nekaj zadovoljnih počitnikarjev si je ogledalo Piran - cerkev na hribu, akvarij, sprehodili so se po lepem srednjeveškem mestnem jedru s  Tartinijevim trgom. Na ladjici pa je žgalo sonce, tako da tudi brez izgubljene denarnice ni šlo. So se pa zgodili tudi drugi prijetnejši pripetljaji: ko je naša članica zgrešila nadstropje hotela in zagledala v "svoji sobi" dva para nog, ki sta leno viseli s postelje. Najprej je pomislila, komu se je zmešalo,  no pa je samo ona zamešala sobi. Smeha in dobre volje je pa bilo. 

Preživeli smo lep, prijeten (klimatiziran) teden, s kopanjem v jutranjih urah v čistem, mirnem morju. Vsak  dan nas je bilo več, ki smo si že pred zajtrkom privoščili ta jutranja plavanja in pogovore v vodi. Seveda smo se izdatno hladili s pijačo, sladoledom, lubenicami ter drugimi osvežilnimi dobrotami, ki jih je bilo dovolj v ponudbi.

Joži S. 

Pri taki vročini pa še telovadit

 

Posedanje in oddih po napornem dnevu v knjižnici - kultura je vedno prisotna

Naši počitnikarji na Tartinijevem trgu v Piranu

Takole je bilo na bližnji morski plaži

               
 

 

 

POHODNIŠKE POTI 2026 - 2. del

 Z vlakom smo se odpravili v Ljubljano v upanju, da bomo opravili pohod nekje v okolici Ljubljane. Vsa pričakovanja nam je pokvarilo vreme, namreč je začelo močno deževati. Da pa pot ni bila zaman smo, kolikor je bilo mogoče, raziskali deževno Ljubljano. Obiskali smo Prešernov spomenik, se sprehodili po stari Ljubljani in se okrepčali na malici. Pot nas je vodila vse do tržnice v BTC-eju kjer smo obiskali stojnico našega krajana z mesnimi izdelki kmetije Kabur. Čas je hitro mineval in že se je bilo potrebno odpraviti na vlak, kjer smo zadovoljno strnili vtise.

Kdo ne bi v Ljubljani obiskal našega pesnika  

 

Na tržnici v BTC-ju

V torek, 9. junija smo se odpravili na pohodniški izlet v Mojstrano. Ogledali smo si planinski muzej, kjer predstavljajo razvoj slovenske planinske, gorniške, alpinistične in gorske reševalne zgodovine. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovino  in arhivskim gradivom.   Ob strugi Bistrice smo se podali do slapa Peričnik. Po razgibani obvodni poti in lepim pogledom na sosednje vrhove smo se kar naenkrat znašli pod čudovitim slapom. Seveda brez slikanja in ogleda prelepega naravnega pojava ni šlo. Po dobrem  kosilu in prijetni pesmi s podporo Tonetove harmonike smo končali čudovito druženje z lepim doživetjem.

Marjan 

Pod slapom Peričnik

Osvežitev na poti

Zaključek pohoda s pesmijo

 Zaradi odpovedi meddruštvenega pohoda, ki bi bil v Novem mestu, smo mi nadomestili s pohodom na Klobuk in Toško čelo. Na ŽP Bršljin se je  zbralo 12 pohodnikov, izhodiščna točka je bila naselje Bokalce na obrobju Ljubljane, kamor smo iz ŽP Ljubljana prispeli z mestnim avtobusom. Najprej smo se povzpeli  na Klobuk - 441 m visok vrh, ki je začetni vrh polhograjskega hribovja. Z vrha Klobuka smo se spustili do Stranske vasi na drugi strani. Potem pa smo nadaljevali po gozdnih poteh do Toškega čela, ki je 590 m visok vrh nad istoimenskim naseljem v mestni četrti Dravlje. Malo pod vrhom nas je osvežila ploha, a nas ni zaustavila, do ciljne koče je bilo še nekaj minut. Po osvežitvi in dobri malici smo se zadovoljni podali v dolino. Pred Podutikom smo levo zavili še v Kucjevo dolino, kjer je spominsko obeležje 1000 pobitim žrtvam povojnih pobojev v velikem in malem Brezarjevem breznu.

Prijetno utrujeni smo se z mestnim avtobusom odpeljali do glavne AP in domov v Novo mesto.

Stane 

Še fotografija pred kočo Toško čelo

 

 

POHODNIŠKE POTI 2026 - 1. del

Gorjanci so nam pohodnikom vedno ljubi zaradi bližine, razgibanosti in skritih lepot. Pohodniško leto običajno načrtujemo tako, da se sprehodimo do znamenitosti, ki se nahajajo pod prostranimi Gorjanci. Še v zimsko snežno idilo smo se podali skozi Gabrje, Suhadol do Tolstega vrha. Nad vinogradi se bohoti cerkev sv. Roka. Ker pa je med pohodniki kar nekaj vinogradnikov, smo si organizirali obisk kleti Medle. Lastnika sta pripravila obilo malico in pokušino vin, ki jo je pripravil lastnik Franc. Med vrnitvijo domov smo imeli čas razpravljati o dnevnem doživetju.

Pri cerkvi sv. Roka na Tolstem vrhu

 

Nekje nad Suhadolom 

Čebelnjak čebelarskega društva Novo mesto

 

In že je nastopila pomlad, narava se je prebujala in obarvala v zelene odtenke. Tudi tokrat smo se podali v osrčje Gorjancev. Da  je pot dobro načrtovana poskrbi Stane. Je velik poznavalec le teh, ki v objemu gozdov skrivajo prenekatere znamenitosti, zgodovinska dejstva in naravne pojave. Ponujajo se razgledne točke iz katerih se odpirajo prelepi razgledi vse do Julijcev. Vedno se je zanimivo podati po poti v glažev graben.  Kraj kjer je v prvi polovici 19. stoletja  ob vznožju delovala glažuta, v kateri so izdelovali razne steklene izdelke 

Stane

Nepogrešljive gorjanske košenice

  

Ko Stane razlaga o gorjanskih zanimivostih

V naravi ljudi je, da se preseljujejo zaradi osebnih ali drugih potreb. Tudi naše članstvo je po sestavi  barvito, saj izhajamo iz različnih krajevnih značilnosti. Tokratno pot sta načrtovali Martina in Veronika, ki sta nas popeljali po poti Ajdovske planote. Izhodišče je bilo na Dvoru,  nato preko Vinkovega vrha po razgibani in gozdnati pokrajini do Srednjega Lipovca in  vinske gorice Boršt. Prijazen domačin Mirko nas je kar dobro okrepčal. Nadaljevali smo do Sel kjer stoji cerkev sv. Nikolaja. V Velikem Lipovcu smo se ustavili pri naši prijazni gostiteljici. Seveda brez suhomesnatih in sladkih dobrot ni šlo, dobra domača kapljica pa nam je dodobra ogrela srce. Z zelo dobrimi vtisi smo zaključili pester dan.

Pri Martini v Lipovcu

Na poti proti Borštu