Z vlakom smo se odpravili v Ljubljano v upanju, da bomo
opravili pohod nekje v okolici Ljubljane. Vsa pričakovanja nam je pokvarilo
vreme, namreč je začelo močno deževati. Da pa pot ni bila zaman smo, kolikor je
bilo mogoče, raziskali deževno Ljubljano. Obiskali smo Prešernov spomenik, se
sprehodili po stari Ljubljani in se okrepčali na malici. Pot nas je vodila vse
do tržnice v BTC-eju kjer smo obiskali stojnico našega krajana z mesnimi
izdelki kmetije Kabur. Čas je hitro mineval in že se je bilo potrebno odpraviti
na vlak, kjer smo zadovoljno strnili vtise.
 |
Kdo ne bi v Ljubljani obiskal našega pesnika |
 |
| Na tržnici v BTC-ju |
V torek, 9. junija smo se odpravili na pohodniški izlet v
Mojstrano. Ogledali smo si planinski
muzej, kjer predstavljajo razvoj slovenske planinske,
gorniške, alpinistične in gorske reševalne zgodovine. Bogata
zbirka predmetov s pestro
zgodovino in
arhivskim gradivom. Ob strugi Bistrice smo se podali
do slapa Peričnik. Po razgibani obvodni poti in lepim pogledom na sosednje
vrhove smo se kar naenkrat znašli pod čudovitim slapom. Seveda brez slikanja in
ogleda prelepega naravnega pojava ni šlo. Po dobrem kosilu in prijetni pesmi s podporo Tonetove
harmonike smo končali čudovito druženje z lepim doživetjem.Marjan
 |
| Pod slapom Peričnik |
 |
| Osvežitev na poti |
 |
| Zaključek pohoda s pesmijo |
Zaradi odpovedi meddruštvenega
pohoda, ki bi bil v Novem mestu, smo mi nadomestili s pohodom na Klobuk in
Toško čelo. Na ŽP Bršljin se je zbralo
12 pohodnikov, izhodiščna točka je bila naselje Bokalce na obrobju Ljubljane,
kamor smo iz ŽP Ljubljana prispeli z mestnim avtobusom. Najprej smo se povzpeli na Klobuk - 441 m visok vrh, ki je začetni vrh
polhograjskega hribovja. Z vrha Klobuka smo se spustili do Stranske vasi na
drugi strani. Potem pa smo nadaljevali po gozdnih poteh do Toškega čela,
ki je 590 m visok vrh nad istoimenskim naseljem v mestni četrti Dravlje. Malo
pod vrhom nas je osvežila ploha, a nas ni zaustavila, do ciljne koče je bilo še
nekaj minut. Po osvežitvi in dobri malici smo se zadovoljni podali v dolino. Pred Podutikom smo levo
zavili še v Kucjevo dolino, kjer je spominsko obeležje 1000 pobitim žrtvam
povojnih pobojev v velikem in malem Brezarjevem breznu.Prijetno utrujeni smo se z mestnim
avtobusom odpeljali do glavne AP in domov v Novo mesto.
Stane
 |
| Še fotografija pred kočo Toško čelo |
Ni komentarjev:
Objavite komentar