| Delovno predsedstvo in predstavitev dela |
| Jubilantka Slavka |
| Presenečenje in zahvala za dosedanje delo |
| Prenovljen upravni odbor z novim predsednikom |
| Pozdravil nas je predsednik PZDU g. Dušan Kraševec |
| Delovno predsedstvo in predstavitev dela |
| Jubilantka Slavka |
| Presenečenje in zahvala za dosedanje delo |
| Prenovljen upravni odbor z novim predsednikom |
| Pozdravil nas je predsednik PZDU g. Dušan Kraševec |
Odpravili smo se na sončno stran Gorjancev. Nagrada za naše prizadevne poverjenike, nosilce posameznih dejavnosti in upravni odbor, je bil izlet v Belo krajino.
Že postanek v Metliki nas je prepričal, da smo se dobro odločili. V starem mestnem jedru je čutiti kakor da se je čas malo ustavil. Tu smo si ogledali galerijo Kambič, ki domuje v rojstni hiši prof. dr. Vinka Kambiča. V treh nadstropjih hiše sta jo postavila zdravnik prof. dr. Vinko Kambič in njegova žena operna pevka Vilma Bukovec. Vsak izjemen človek na svojem področju, tu pa sta združila moči in pokazala oziroma zapustila Metliki neprecenljivo dediščino. Tu so restavrirane mnoge stare umetnine - belokranjska etnološka dediščina, slike naših priznanih slikarjev ter seveda njuno veliko delo na zdravstvenem in kulturnem področju.
Z vodičko smo se nato odpravili proti gradu, ki stoji na najvišji točki mesta Metlika. Zanimivo in urejeno mestno središče. Ogledali smo si cerkev sv. Nikolaja, hišo belokranjskih dobrot, grad in predstavitev njihovih prednikov, ki so zaznamovali njihovo mesto in tudi Belo krajino.
Potem smo šli pa v šolo. V vasi Radovica je šola Brihtna glava, kjer smo se prestavili v zgodnja leta našega otroštva. Vse je dišalo po preteklosti. Tovarišica učiteljica je bila stroga, s palico in nas poučevala na šaljiv način o Beli krajini. Seveda smo se ob tem nasmejali, saj je tovarišica vedno zaključila drugače kot smo mislili učenci. Na koncu smo dobili spričevala, nekaj nas razreda niti ni uspelo izdelati.
Zaključili smo s poznim kosilom in degustacijo v vinski kleti turistične kmetije Bajuk.
Joži Staniša
| Mestni trg |
| Pred hišo belokranjskih dobrot |
| V atriju metliškega gradu z našim Rudolfom |
| V šoli smo pa res bili pridni |
| Še ena ob prihodu v Metliko |
Zakorakali smo v novo leto. Že je polovica prvega meseca za nami, naše dejavnosti tečejo po ustaljenem urniku. Kegljanje ob sredah dopoldne v Portovalu in ob petkih pri Vodnjaku, pikado na Dolžu in v Stopičah ter tedenska rekreacija. Ob ugodnih vremenskih razmerah tudi balinanje, ki poteka na prostem. Vse se dogaja ob pogojih pravil PCT. Življenje se ne more ustaviti. Se bomo morali navaditi na virus oziroma ga posvojiti, da zaživimo skupaj in ga na ta način ukrotimo.
Na lepo torkovo jutro je bil organiziran prvi letošnji pohod. Dan je bil sončen in mrzel, rahlo prekrit s snegom. Izgledalo je kar sterilno razkuženo. Novi vodja pohodov Stane, ki je z dolškega konca, je seveda pogledoval in vodil proti Gorjancem. Pot je vodila iz Dolža proti Cerovcu do Vahte in nazaj čez Iglenik na Dolž. Za začetek je bila pot dolga tri ure, s postankom za malico in čaj na Vahti. Ravno prav. Ob povratku je pohodnike na Dolžu že pričakoval in razkuževal naš član Jože s kuhančkom.
Naslednji pohod bo 15.februarja
Sj
| Tako lepo je pa samo v naravi |
| Proti Cerovcu |
| Prekrasni razgledi |
| Naša lepa sakralno-kulturna znamenja |
Konec novembra smo bili v Izoli na letovanju. Ob upoštevanju PCT pogojev je bila udeležba kar številna. Ni bilo tako množičnih srečanj, so pa vseeno bila druženja v manjših skupinah na kozarčku pijače ali kavice. Franc je praznoval rojstni dan in vzrok je za nazdravljanje, klepet ter veliko smeha ob domislicah, ki sproti letijo. V bazenu tudi ni bilo gneče za vsakodnevno plavanje. Sprehodi in pohodi ob slovenski obali so pa sploh zelo priljubljeni. V času konec novembra in začetek decembra so mesta ob naši obali že tudi v praznični preobleki in lučkah, ki so še lepši ob pitju kuhančka. Čas oddiha je kar hitro minil. Zaključili smo ga še s skupnim kosilom na poti domov in izkoristili, če smo se še kaj pozabili zmeniti.
Še ena prijetna prigodica iz Delfina: Franc je po napornem dopoldanskem pohodu, popoldne začel v bazenu. Ko je potarnal, da ga bolijo noge, se je gospa, ki je ni poznal, ponudila, da ga bo zmasirala. Franc je zadevo vzel zares, prinesel suho brisačo in kremo ter na ležalniku čakal maserko. Ostali so kar malo z nasmehom čakali kaj se bo zgodilo. Pa kdor čaka, dočaka, in po daljšem čakanju je imel Franc zmasirane noge. V bazenu pa opazovanje in smeh in tudi malo zavisti, zlasti moškega dela občinstva. Najslajše se je na koncu smejalo Francu, ki je zadovoljen odhitel na večerjo. Žal, naslednji dan neznane maserke ni bilo.
Sj
| Nazdravili smo Francu |
| Ob zanimivi primorski "lipi" |
| Nežka si je pa privoščila |
| V pričakovanju avtobusa in odhoda domov |
| Lepo je bilo, a lepo se je vrniti domov |
| Večerni sprehod po Kopru |
Da je jesen dokončno tu, se zavemo, ko zadiši po pečenem kostanju. Prav gotovo imamo tam zgoraj kakšne veze, ker je sijalo sonce, bilo je prijetno vreme, kot naročeno za kostanjev piknik. Druženje je potekalo pri gasilskem domu v Stopičah. Velika udeležba naših članov je bilo presenečnje za vse, ki so se trudili, da je bilo srečanje prijetno. Že uigrana ekipa članov je poskrbela, da je bil kostanj ravno prav pečen. Pevci našega zbora so zapeli nekaj pesmi in udeleženci z njimi. Seveda pri takem dogodku ne sme manjkati harmonika. Imamo pridnega "hišnega" muzikanta Jožeta. Da ne bi kdo omagal je bilo pripravljeno tudi nekaj kuhanega iz lonca, s kruhom iz pekarne za vogalom. Pijače - vina in mladega mošta pa v Podgorju tako nikoli ne manjka. Mimogrede se je kar precej prisotnih prijavilo za letovanje v Delfinu, ki bo konec novembra.
Mislim, da so bili ljudje navdušeni nad druženjem, z vzdušjem, z željo, da se vsaj skupaj poslovimo od starega leta.
Sj
Tile so zaslužni za kostanjevo piknikovanje
| Tukaj je najprej zadišalo |
Sj
![]() |
| Krenili so na akcijo |
![]() |
| Jesenske dobrote ležijo po tleh |
![]() |
| Jesen se je že krepko ohladila |