Preišči ta spletni dnevnik

ponedeljek, 21. september 2026

V LAŠKO IN NA AŠKERČEVO DOMAČIJO

Za jesensko ekskurzijo smo izbrali Laško. Že jutro je napovedovalo lep in topel dan. Zaradi poletne vročine se je narava začela zgodaj preoblačiti v jesenske barve. Odtenke zelene so počasi zamenjali rjavi toni, pred nami pa je bila pot v pregovorno zeleno Laško.

Po prihodu v mesto smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina se je odpravila na ogled Muzeja Laško, druga pa v Pivovarno Laško. V muzeju smo si ogledali stalno razstavo Potovanje skozi čas, ki obiskovalcem razkriva zgodovino kraja od pradavnine do današnjih dni. Zanimiva muzejska postavitev Geologija okolice Laškega pa prikazuje bogato naravno dediščino tega območja.

Na Laški pivovarski turi nas je spremljal prijazen vodič, ki nam je predstavil ne le proizvodnjo piva z znamenito grenčico avtohtonih slovenskih sort hmelja, temveč tudi bogato tradicijo in mojstrstvo laških pivovarjev. Z obiskom proizvodnje smo neposredno spoznali visoke standarde kakovosti, zaradi katerih izdelki pivovarne že generacije navdušujejo potrošnike in utrjujejo slovenski ponos.

Tura ni bila zgolj ogled muzeja ali vnaprej pripravljena predstava, temveč pristni vpogled v vsakdanje življenje pivovarne, ki je včasih živahno in hitro, drugič bolj umirjeno, a nič manj pomembno. Prisluhnili smo zgodbi blagovne znamke Laško v kraljestvu Zlatoroga ter se seznanili z njeno bogato zgodovino. Seveda ni manjkala niti degustacija piva in brezalkoholnih pijač, ki že desetletja navdušujejo različne generacije potrošnikov.

Prijetno in raziskovalno dopoldne smo zaključili s kosilom v bližnjem hotelu.

Na poti domov smo se ustavili še na Aškerčevi domačiji v vasi Senožeti nad Rimskimi Toplicami. Domačija največjega slovenskega epskega pesnika Antona Aškerca je ohranjena v izvirni podobi ter preurejena v muzej z etnološko in slavistično zbirko. Obiskovalci si lahko ogledajo literarno zbirko, črno kuhinjo, hišo, kamro in štibelc ter tako spoznajo življenje na podeželju v Aškerčevem času.

Po pričevanju Aškerčevega pranečaka se v hiši  prirejajo kulturni in literarni večeri ter drugi dogodki.

Jesenska ekskurzija je bila prijetna, poučna in polna zanimivih doživetij, ki nam bo še dolgo ostala v lepem spominu.

 Marjan

Prihod in fotografija v Laškem

Uvodna predstavitev v pivovarni
          
Laško slovi po pivu, cvetju in turizmu

Na Aškerčevi domačiji 

petek, 4. september 2026

Srečanje članov PZDU za Dolenjsko in Belo Krajino - 2026

Letošnji piknik PZDU  za Dolenjsko in Belo Krajino je bil po hudi vročini prestavljen na 28. avgust.  Srečanje je potekalo  v Brusnicah, vročina je nekoliko popustila, udeležba je bila velika, približno 1.200 članov.
Gostitelji Brusničani so se zares potrudili, velik, urejen prostor z vso infrastrukturo – parkiranje, omizje, oder, kuhinja za pripravo obrokov, sanitarije in spremljajoči šanki. Malo se je zataknilo pri postrežbi, tudi zaradi neučakanosti ljudi, ki težko sprejmejo nek red.
Na začetku nas je pozdravil predsednik KS Brusnice, ki nam je zanimivo predstavil utrip svojega kraja. Pozdravili so nas tudi: predsednica ZDUS, direktor hotela Delfin iz Izole, predsednica PZDU za Dolenjsko in Belo Krajino, predstavnica mestne občine Novo mesto.
Priznanja so dobila najbolj športna društva, v vseh kategorijah skupaj:
1. mesto DU Mali Slatnik
2. mesto DU Prečna
3. mesto DU Novo mesto 
V kulturnem programu so nastopili  MePZ Semič, plesna skupina Ritem iz Trebnjega, učenci glasbene šole Novo mesto, virtuoza na harmoniki in za dobro voljo dve humoristki. Za glasbo in ples je poskrbel glasbeni DUO.
Za  duševno zdravje in ravnovesje je bila v brusniški cerkvi sveta maša.
 
Udeležba našega društva je bila kar velika – blizu 100 članov. Naše rokodelke so na ogled postavile lične  izdelke od manjših oblačilc, rož, prtičkov do manjših drobnih okraskov.
Joži S. 
Veliko udeležencev
Vse je v gibanju
Del naših omizij

V ozadju se vidijo izdelki naših rokodelk




 


sreda, 12. avgust 2026

POLETJE V DELFINU 2026

Naše letovanje se je začelo malo drugače, nepričakovano. Na gorjanski cesti proti Dolžu nas je prehiteval voznik osebnega avtomobila, ki se je zaletel v naš avtobus.  K sreči so bila poškodovana samo vozila, mi pa smo po eni uri nadaljevali našo vožnjo proti morju. Naši letovalci gotovo cenijo to, kot je izjavil eden od njih, da jih avtobus "pobere" skoraj na domačem pragu. Imeli smo dobrega voznika, ki nas je kljub pripetljaju  varno pripeljal na cilj v Izolo. 
Letos je bilo še posebno vroče, saj nas je dodatno pogrela še voda v bazenu ali morju. Vsak večer se je nekaj dogajalo, še največ je bilo žive glasbe za ples ali za prepevanje. Kot že običajno se je dogajalo tudi v skupnih prostorih za športne dejavnosti. Priljubljena je preprosta, zabavna igra Štrbunk, posebno še, če vrečke dobro "letijo".  So se pa organizirali tudi sami dapustniki. Ivanka se je na primer domenila za izlet z ladjico v Piran. Kar nekaj zadovoljnih počitnikarjev si je ogledalo Piran - cerkev na hribu, akvarij, sprehodili so se po lepem srednjeveškem mestnem jedru s  Tartinijevim trgom. Na ladjici pa je žgalo sonce, tako da tudi brez izgubljene denarnice ni šlo. So se pa zgodili tudi drugi prijetnejši pripetljaji: ko je naša članica zgrešila nadstropje hotela in zagledala v "svoji sobi" dva para nog, ki sta leno viseli s postelje. Najprej je pomislila, komu se je zmešalo,  no pa je samo ona zamešala sobi. Smeha in dobre volje je pa bilo. 
Preživeli smo lep, prijeten (klimatiziran) teden, s kopanjem v jutranjih urah v čistem, mirnem morju. Vsak  dan nas je bilo več, ki smo si že pred zajtrkom privoščili ta jutranja plavanja in pogovore v vodi. Seveda smo se izdatno hladili s pijačo, sladoledom, lubenicami ter drugimi osvežilnimi dobrotami, ki jih je bilo dovolj v ponudbi.
Joži S. 

Pri taki vročini pa še telovadit

 

Posedanje in oddih po napornem dnevu v knjižnici - kultura je vedno prisotna
Naši počitnikarji na Tartinijevem trgu v Piranu

Takole je bilo na bližnji morski plaži

               
 


 

 

torek, 4. avgust 2026

POHODNIŠKE POTI 2026 - 2. del

 Z vlakom smo se odpravili v Ljubljano v upanju, da bomo opravili pohod nekje v okolici Ljubljane. Vsa pričakovanja nam je pokvarilo vreme, namreč je začelo močno deževati. Da pa pot ni bila zaman smo, kolikor je bilo mogoče, raziskali deževno Ljubljano. Obiskali smo Prešernov spomenik, se sprehodili po stari Ljubljani in se okrepčali na malici. Pot nas je vodila vse do tržnice v BTC-eju kjer smo obiskali stojnico našega krajana z mesnimi izdelki kmetije Kabur. Čas je hitro mineval in že se je bilo potrebno odpraviti na vlak, kjer smo zadovoljno strnili vtise.

Kdo ne bi v Ljubljani obiskal našega pesnika  


 
Na tržnici v BTC-ju
V torek, 9. junija smo se odpravili na pohodniški izlet v Mojstrano. Ogledali smo si planinski muzej, kjer predstavljajo razvoj slovenske planinske, gorniške, alpinistične in gorske reševalne zgodovine. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovino  in arhivskim gradivom.   Ob strugi Bistrice smo se podali do slapa Peričnik. Po razgibani obvodni poti in lepim pogledom na sosednje vrhove smo se kar naenkrat znašli pod čudovitim slapom. Seveda brez slikanja in ogleda prelepega naravnega pojava ni šlo. Po dobrem  kosilu in prijetni pesmi s podporo Tonetove harmonike smo končali čudovito druženje z lepim doživetjem.
Marjan 
Pod slapom Peričnik

Osvežitev na poti

Zaključek pohoda s pesmijo
 Zaradi odpovedi meddruštvenega pohoda, ki bi bil v Novem mestu, smo mi nadomestili s pohodom na Klobuk in Toško čelo. Na ŽP Bršljin se je  zbralo 12 pohodnikov, izhodiščna točka je bila naselje Bokalce na obrobju Ljubljane, kamor smo iz ŽP Ljubljana prispeli z mestnim avtobusom. Najprej smo se povzpeli  na Klobuk - 441 m visok vrh, ki je začetni vrh polhograjskega hribovja. Z vrha Klobuka smo se spustili do Stranske vasi na drugi strani. Potem pa smo nadaljevali po gozdnih poteh do Toškega čela, ki je 590 m visok vrh nad istoimenskim naseljem v mestni četrti Dravlje. Malo pod vrhom nas je osvežila ploha, a nas ni zaustavila, do ciljne koče je bilo še nekaj minut. Po osvežitvi in dobri malici smo se zadovoljni podali v dolino. Pred Podutikom smo levo zavili še v Kucjevo dolino, kjer je spominsko obeležje 1000 pobitim žrtvam povojnih pobojev v velikem in malem Brezarjevem breznu.

Prijetno utrujeni smo se z mestnim avtobusom odpeljali do glavne AP in domov v Novo mesto.
Stane 
Še fotografija pred kočo Toško čelo