Preišči ta spletni dnevnik

ponedeljek, 18. januar 2021

To posebno leto 2020

Ko smo v prestopno leto vstopili
smo zdravja, druženja si zaželeli, 
da bi dobro se imeli. 
 
Že v januarju smo s poverjeniki 
na izlet krenili.
 
V bližnje domače kraje smo se odpeljali. 
V Slakovem muzeju njegovo muziko poslušali, 
film o njem - pa kaj bi pripovedovali, 
da vsega nismo še poznali. 
 
V Galeriji smo razlagi sledili,
kaj vse so ustvarili umetniki 
Trebnje po svetu proslavili.
Še 500 let staro domačijo smo obiskali, 
stara poslopja in opremo občudovali. 
 
 Februar je bil tudi obetaven.
 
V Črnomlju so se rokodelci izkazali
svoje izdelke na ogled so dali.
Pet naših članov je sodelovalo 
lepih izdelkov za samostojno razstavo.
 
 Konec februarja - občni zbor
 Zopet smo se ga množično udeležili,
 mimogrede še pusta hrusta proslavili.
 
Ujeli smo ravno zadnji vlak,
kmalu za tem je vsem zastal korak. 
Izleti, druženja, nastopi, razna tekmovanja, 
mogoče se nam le sanja. 
 
Ta korona je res velika nadloga,
vse je naenkrat domača naloga. 
Maske zaščitne za v trgovino 
vse drugo počaka, res je praznina. 
 
Prvo je zdravje, stran malodušje! 
Rešuje nas delo, sejanje, pomlad, 
da bomo zdravo hrano imeli, 
drug drugega bolj razumeli. 
 
Ob koncu pomladi smo začeli.
Čaka nedograjeno balinišče, 
v Kremen po pesek in na igrišče. 
 
V juniju se je kar nekaj članov nabralo
se v Delfin na morje podalo. 
Dobro, da so korajžo zbrali,
bilo je drugače, vendar domače,
morje in sonce pa kot naročeno. 
 
Široko Gorjansko srce
nam je septembra podalo roke.
Smo bili pevci iskreno veseli, 
da smo na Dolžu ob slavju,
lahko spet enkrat prešerno zapeli.
 
Zadišalo je po druženju ob kostanju,
pa se je korona zopet razmahnila, 
naše upe po pikniku odpodila. 
 
Samo še skromno darilo, a iz srca 
in kjer je iskrenost je sreča doma. 
Zopet so želje: Naj bo zdravja obilo 
in nam v društvu kaj lepega naklonilo.
Sj 
 
Nastop na občnem zboru

Izdelki spretnih rok naših članov

Na novem balinišču

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

nedelja, 8. november 2020

Saj ni res, pa je

Pred enim letom nobeden še pomislil ni
kaj vse lahko se nam zgodi.
V Vuhanu, daleč na Kitajskem tam
iz laboratorija ušel je virus neznan.
 
Pa kaj, saj Kitajska daleč je
in k nam ne more čez gore.
Virus sam ne more čez gore
a svet globalen je se ve.
 
Človek danes tukaj, jutri tam
tako prihaja virus k nam. 
Širi se na vse strani,
kmalu ves svet ogrozi.

Zdravila zoper njega ni,
umira pa vse več ljudi.
Spoštujmo priporočila stroke
za naše dobro in otroke.

Slavko
Kar lepo nas obdarja narava

                                                      Narava v prelepi obleki jeseni

 

 

 

 

                                                                                               


petek, 2. oktober 2020

Kaj je novega?

Tudi v teh jesenskih koronskih časih je  druženje in srečanje prijetno, samo treba se je držati določenih pravil, ki prav nič ne bolijo, nam pa lahko polepšajo dan.                                                                            V organizaciji Društva amputirancev Slovenije so se naši člani udeležili športnega druženja. Tekmovali so v balinanju, pikadu, kegljanju na vrvici in šahiranju. Igre so v glavnem potekale na prostem, tekmovalni duh je bil prisoten, skratka tako kot mora biti. Vsi  so bili po daljšem času skupaj,  veselo razpoloženi, kar je glavni namen srečanja. Seveda so se  tudi zavzeto  merili med seboj.

Sj

Vse udeležence je pozdravil predsednik Društva amputirancev Slovenije g. Lojze Golob



Naši balinarji iz Dolža




Zmagovalna ekipa pikaderejev našega društva

Balinarji v akciji - zgleda, da so kugle kar ubogale

Stopiški balinarji, ki so začeli igrati to sezono

Igralci pikada se družijo na tedenskih srečanjih. Pri tem upoštevajo navodila o nošenju mask in razkuževanju. Se je pa nabralo veliko novic za pogovore in debate, tako da je res kar pestro.

Takole potekajo srečanja

Nekaj pa moramo narediti zase




V sredo 7. oktobra se začne korektivna telovadba  z varnostnimi ukrepi in ob vodenju naše članice fizioterapevtke Jožice.



torek, 22. september 2020

Podgursko srce

 Lepo septembrsko soboto nam je zelo polepšala predstavitev knjige Gorjansko srce. Prava osvežitev v teh koronskih časih.

Dolž, kraj od koder ti pogled na Gorjance spočije oko in duha. Pevci upokojenskega pevskega zbora Podgorje Stopiče smo bili ponosni, da smo dodali kamenček k predstavitvi knjige Tanje Sluga Kobe Gorjansko srce. Na začetku smo zapeli slovensko himno in na koncu še dve ljudski pesmi. V kulturnem programu so nastopili še otroci podružnične šole Dolž. Tudi tukaj so posegli po preteklosti in predstavili eno prvih povojnih učiteljic - tovarišico Minko.

Knjiga je nastala ob praznovanju 100-letnice šole na Dolžu in je plod vključenosti velikega števila krajanov s svojimi zgodbami in slikami. Avtorica je na prijeten način pripovedovala o nastanku knjige, o sodelovanju ljudi, ki se stvari še spominjajo sami ali iz pripovedovanja svojih prednikov. Res lep zgodovinski  prikaz kraja in prebivalcev vse do današnjih časov. Lepo je čutiti z ljudmi, ki so še povezani. To je najbolj vidno v urejenosti kraja in predvsem v veliki udeležbi takih in podobnih prireditev.       

Sj

                             Po dolgem času smo spet veselo zapeli
                            Avtorica knjige g. Tanja s svojimi sodelavci
                                                        Predstavitvena scena

Kaj se nam dogaja?

Poletje se končuje, počasi in previdno poskušamo vsaj malo oživiti naše delovanje in življenje. Zbrali smo se pevci našega društva ob praznovanju zlate poroke naše članice Anice in še ob visokem jubileju člana društva Franca. Ker že dolgo ni bilo pevskih vaj, smo z veseljem prepevali vse naše pesmi, ki jih ni malo. Žal izleti in množični pohodi še ne morejo oživeti. S športnimi dejavnostmi je malo lažje, ker ni tako množično in več se dogaja na prostem.  Seveda je treba upoštevati vse varnostne predpise. Poteka balinanje, pikado, kegljanje in tudi pohodi v društvu, kjer se zbere do največ dvajset ljudi. Maske in razkužila so postala naš vsakdanjik, malo bolj ostajamo vsak k sebi. Veseli smo, ko se srečamo. Kar veliko je prijav za jesensko-zimske počitnice na morju. Srečali se bomo, pokoristili vavčerje in spremenili okolje. Sicer pa pregovor pravi: Povsod je lepo, doma je najlepše.

Sj

                                       Moški del zbora se na ogled postavi
Lepe želje za naprej

                                                            Mar ni naš zbor mladosten
                        Seveda smo praznovali tudi s petjem ob harmoniki


 

 

sreda, 8. julij 2020

Letovanje v Delfinu


Med prvimi letovalci po Covid-19 so bili v Delfinu tudi naši upokojenci. Bilo je malo drugače, vendar lepo. V hotelu so bili lepo sprejeti, bilo je  poskrbljeno za varnost, tako pri prehranjevanju kot pri ostalih aktivnostih. Postrežba je bila prav gotovo nov izziv za gostinske delavce, malo klasike in malo samopostrežbe. Kar veliko jih je bilo navdušenih nad novostjo.
V zalivu pred hotelom so zopet "izbirali" svoje jahte, galebi so bili glasni, bazen in morje sta kar vabila v lepem sončnem vremenu. Mesto Izola je prijetno za sprehod in za posedet ob pivu ali kavici v številnih manjših lokalih. Uživali so v panoramski vožnji z vlakcem po mestu vse do Belvedera. Posebno za ženski del pa so kar privlačne številne manjše trgovinice z raznovrstno ponudbo.
Ena dopustniška: Francelj, zakaj pa doma nisi tak kot si bil v Delfinu? - Saj tudi postrežba ni taka kot v Delfinu. Kje je sladica, pa sladoled pa . . . . . .
Sj
Velik bazen s čisto, toplo vodo
Pravo poletno vzdušje
Pogled z morja na hotel Delfin
Tukaj so pa jadrnice s katerimi se "trguje"

sreda, 10. junij 2020

Tih deževen dan

Na tih deževen dan, so se začeli pokoronski pohodi.  Zbralo se je nekaj neustrašnih  (kar pomeni, da jih ni ustavil dež) na Dolžu in krenilo po našem lepem Podgorju. Lojzetu se pozna, da je bil ves čas "na poti", pa tudi ostali niso zaostajali.  Pot jih je vodila preko Vrhov do Cerovca. Ena marela in palice, pa so bili tam. Dobro, da je bila zraven Rezi s Cerovca, ki je pohodnike povabila pod streho, pa tudi "zdravila" in priboljšek, sta bila kar hitro na mizi. Rezi razdre tudi marsikatero enostavno in hkrati pristno življensko resnico. Ker je doma na hribu, zemlja, ki jo obdeluje pa je nižje, preprosto pove, kako morajo vse pridelke znositi ali pripeljati v hrib, edino gnoj morajo pa tovoriti navzdol.
Tako je čas pod streho - vedritev - kar ušel. Tako jih pot nazaj ni vodila preko Iglenika, je tudi preveč deževalo. Na Dolžu pa jih je že pričakoval Jože, ki je vedno gostoljuben in vesel postanka in kratkega klepeta. Sj


Druženje, pa pohod, pa Podgurje - to je to


Malo premočeni a zadovoljni
Takole gredo pa čebele na svoje pohode, tukaj ravno počivajo